Lamentations 1

1. Poglavje

1Kako lahko mesto sedi osamljeno, ki je bilo polno ljudstva! Kako je ona postala kakor vdova! Ona, ki je bila velika med narodi in princesa med provincami, kako je postala podvržena davku! 2Bridko joka a ponoči b in njene solze so na njenih licih. Med vsemi svojimi ljubimci nima nikogar, da jo potolaži. Vsi njeni prijatelji so zahrbtno postopali z njo, postali so njeni sovražniki. 3Juda je odšel v ujetništvo zaradi stiske in zaradi velikega
velikega: hebr. veličine.
hlapčevstva. Prebiva med pogani, ne najde nobenega počitka. Vsi njegovi preganjalci so ga dohiteli med ožinami.
4Poti [na] Sion žalujejo, ker ni nihče prišel k slovesnim praznikom. Vsa njena velika vrata so zapuščena. Njeni duhovniki vzdihujejo, njene device so užaloščene in sama je v grenkobi. 5Njeni nasprotniki d so vodilni, njeni sovražniki uspevajo; kajti Gospod jo je prizadel zaradi množice njenih prestopkov. Njeni otroci e so odšli v ujetništvo pred sovražnikom. 6Od sionske hčere je odšla vsa njena lepota. Njeni princi so postali podobni jelenom, ki ne najdejo pašnika in odšli so brez moči pred zasledovalcem. 7V dneh svoje stiske in svojih bed se je [prestolnica] Jeruzalem spomnila vseh svojih prijetnih
prijetnih: ali, zaželenih.
stvari, ki jih je imela v dneh davnine, ko je njeno ljudstvo padlo v roko sovražnika in ji nihče ni pomagal. Nasprotniki so jo videli in jo zasmehovali pri njenih sábatah.
[pri njenih sábatah: hebr. ob njenem uničenju.]
8[Prestolnica] Jeruzalem je boleče grešila, zato je odstranjena.
odstranjena: hebr. odstranjenje, ali, tavanje.
Vsi, ki so jo častili, jo prezirajo, ker so videli njeno nagoto. Da, ona vzdihuje in se obrača nazaj.
9Njena umazanost je v krajcih njenih oblačil; ne spominja se svojega zadnjega konca, zato se je čudovito spustila. Nobenega tolažnika ni imela. Oh Gospod, glej mojo stisko, kajti sovražnik se je poveličal. 10Nasprotnik je svojo roko razprostrl nad vse njene prijetne
prijetne: ali, privlačne.
stvari, kajti videla je, da so pogani vstopili v njeno svetišče, katerim si zapovedal, da naj j ne vstopijo v tvojo skupnost.
11Vse njeno ljudstvo vzdihuje, iščejo kruh; svoje prijetne stvari so dali za hrano, da podprejo
podprejo…: ali, pripravijo dušo, da ponovno pride.
dušo. Glej, oh Gospod in preudari, kajti postala sem ničvredna.

12 Ali
Ali…: ali, To vam ni nič.
vam je to nič, vsi vi, ki greste mimo?
mimo: hebr. mimo po poti.
Glejte in vidite, če je tam kakršnakoli bridkost podobna moji bridkosti, ki mi je storjena, s katero me je Gospod prizadel na dan svoje krute jeze.
13Od zgoraj je poslal ogenj v moje kosti in ta je prevladal zoper njih. Razprostrl je mrežo za moja stopala, obrnil me je nazaj. Naredil me je zapuščeno in ves dan slabim. 14Jarem mojih prestopkov je zvezan z njegovo roko. Oviti so in prišli so gor nad moj vrat. Moji moči je storil, da odpove, Gospod me je izročil v njihove roke, pred katerimi se nisem zmožen dvigniti. 15Gospod je pod stopalom pogazil vse moje mogočne može v moji sredi. Zoper mene je sklical zbor, da zdrobi moje mladeniče. Gospod je pogazil devico,
devico…: ali, vinsko stiskalnico device, itd.
Judovo hčer, kakor v vinski stiskalnici.
16Zaradi teh stvari jokam. o Moje oko, moje oko teče dol z vodo, ker je tolažnik, ki naj bi razbremenil
razbremenil: hebr. mojo dušo privedel nazaj.
mojo dušo, daleč od mene. Moji otroci so zapuščeni, ker je sovražnik prevladal.
17Sion razširja svoje roke in tam ni nikogar, da jo potolaži. Gospod je zapovedal glede Jakoba, da bi bili njegovi nasprotniki naokoli njega. [Prestolnica] Jeruzalem je med njimi kakor ženska, ki ima menstruacijo.

18 Gospod je pravičen, q kajti uprla sem se zoper njegovo
njegovo…: njegova usta.
zapoved. Poslušajte, prosim vas, vsa ljudstva in glejte mojo bridkost. Moje device in moji mladeniči so odšli v ujetništvo.
19Dala sem poklicati svoje ljubimce, toda oni so me zavedli. Moji duhovniki in moje starešine so v mestu izročili duha, medtem ko so iskali svojo hrano, da podprejo svoje duše. 20Glej, oh Gospod, kajti v tegobi sem. Moja notranjost s je nemirna; moje srce je obrnjeno znotraj mene; kajti neposlušno sem se uprla. Zunaj ropa meč, doma je kakor smrt. 21Slišali so, da sem zavzdihnila. Tam ni nikogar, da me potolaži. Vsi moji sovražniki so slišali o moji stiski; veseli so, da si to storil. Privedel boš dan, ki si ga poklical
poklical: ali, razglasil.
in oni bodo podobni meni.
22Naj vsa njihova zlobnost pride predte, in stori jim, kakor si storil meni, zaradi vseh mojih prestopkov, kajti mojih vzdihov je mnogo in moje srce je oslabelo.
Copyright information for SloKJV